Madžarska revolucija ali vstaja je trajala le 13 dni, vendar gre za kompleksen dogodek, ki je za nekaj dni dopustil sanje o demokratizaciji Madžarske, prinesel vrtoglavo spremembo stališča Kremlja, deloma tudi jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ki ga je med revolucijo – tako Géza Jeszenszky – prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Nikita Hruščov 'prinesel okoli' in postavil tudi temelje, na katerih se je dobrih 30 let kasneje odvil demokratični prehod Madžarske.
A zgodbo o madžarski revoluciji moramo začeti precej pred jesenjo, 25. februarja 1956, ko je imel Hruščov na 20. kongresu sovjetske komunistične partije tako imenovani skrivni govor. Hruščov je obsodil ekscese Stalinove politike in razbil mit o Stalinu kot nezmotljivem vodji. Omenil je tudi Leninov testament, dotlej zatajevani…